{"id":2503,"date":"2019-10-22T12:49:56","date_gmt":"2019-10-22T11:49:56","guid":{"rendered":"http:\/\/parrocchiadoberdo.it\/?page_id=2503"},"modified":"2024-01-19T15:27:09","modified_gmt":"2024-01-19T14:27:09","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/zgodovina\/","title":{"rendered":"Zgodovina"},"content":{"rendered":"

[vc_row row_content_width=”grid” css=”.vc_custom_1566483388504{padding-top: 132px !important;padding-bottom: 132px !important;}”][vc_column]

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t
\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\tDoberdobsko jezero\t\t\t<\/h2>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\tMesto Doberdob se nahaja v sredi\u0161\u010du kra\u0161ke planote in prvi dokument, v katerem se omenja ime mesta, sega v leto 1179. V dokumentu se omenja mesto Dobrodan, od slovenskega dobro in dan. Trenutno se dr\u017eava v slovenskem jeziku imenuje Doberdob, iz dober in dob, pa tudi dolina. Zadnje ime vasi sega v leto 1524, ko se je naselila slovenska skupnost. Ozemlje je bilo naseljeno \u017ee od anti\u010dnih \u010dasov in pravzaprav so blizu Doberdoba na\u0161li sledove kastellierija, utrjenih vasi iz bronaste dobe. Rimsko prisotnost namesto tega dokazujejo ostanki gradu Castellazzo. V zgodnjem srednjem veku so se naselili Slovenci, \u0161e vedno ve\u010dina prebivalstva vasi Doberdob in njenih zaselkov.\t\t\t<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n<\/div>\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div>

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t[vc_single_image image=”2405″ img_size=”full”]\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column]
\n\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row row_content_width=”grid” css=”.vc_custom_1566483388504{padding-top: 132px !important;padding-bottom: 132px !important;}”][vc_column]
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t[vc_single_image image=”2404″ img_size=”full”]\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div>
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t
\n\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\tZaradi svojega polo\u017eaja je bil Doberdob od nekdaj v sredi\u0161\u010du hudih bojev najprej med gori\u0161kimi grofiji in oglejskim patriarhatom ter proti Bene\u0161ki republiki in nazadnje med veliko vojno. Te de\u017eele so bile izpostavljene napadom ljudstev na Vzhodu in Turkov. V novej\u0161ih \u010dasih je leta 1500 po smrti grofa Leonarda di Gorice mesto pre\u0161lo pod habsbur\u0161ki vpliv in se zna\u0161lo vpleteno v gradi\u0161\u010danske vojne proti Benetkam. Po kratkih obdobjih francoske okupacije se je leta 1813 Doberdob vrnil pod Habsbur\u0161ko cesarstvo. Nato pridemo do velike vojne 1915-1918, ki vidi de\u017eelo in okolico (Kras), ki se zavijeta v velik jarek. Doberdob in njegovi zaselki so bili v sredi\u0161\u010du popolne opusto\u0161enja in so jih zmanj\u0161ali na kup ru\u0161evin. Pravzaprav obstaja veliko pri\u010devanj (rovov, jamskih zaveti\u0161\u010d, sledi starih vojnih grobi\u0161\u010d), ki jih je trenutno mogo\u010de obiskati na celotnem ozemlju \u017eupnije Doberdob del Lago. Obi\u0161\u010dite spletno stran IsonzoFront, \u010de \u017eelite izvedeti ve\u010d o tej temi.\t\t\t<\/p>\n\t\t\t\t\t\t\t

IsonzoFront<\/span> <\/a><\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row row_content_width=”grid”][vc_column][vc_column_text]<\/p>\n

Ob spominu na prvo svetovno vojno Zagora 1916<\/h2>\n

Po dolgem \u010dasu sem zopet segel po knjigi Alice Schalek POSO\u010cJE: marec do julij 1916. Knjiga je iz\u0161la na Dunaju 1916 in ima zelo zanimiv zapis tudi o na\u0161i vasi Zagora pri Plaveh. Ko opi\u0161e znano koto 383 nad Plavami, na strani 184 opi\u0161e vojne dogodke v vasi Zagora. Tako pi\u0161e: \u201c\u2026 \u010ce je kdo dovolj pogumen, da odstrani tan\u010dico z resnice, namesto da bi zaradi vsega mogo\u010dega odmislil vojno, potem naj si sku\u0161a predstavljati to sliko. Na obeh straneh strmi hribi, dosti, dosti stotin visoki. V sredini reka (So\u010da), rezerve, zajetja, topovi, kuhinje, dovozne ceste \u2013 vse zgoraj v hribu, visoko, kot do neba. Spodaj vas. Lep\u0161ega ni, nekdanja vas, sedaj samo \u0161e posamezni zidovi, ru\u0161evine, prevrnjen dimnik, zdrobljena malta, tramovi, kamenje, delci izstrelkov. Vojna \u010drta gre po sredini vasi. Nekaj ru\u0161evin je v polo\u017eaju, nekaj zunaj. Ena od hi\u0161 je v obojestranski lasti \u2013 mi \u2013 Italijani. Enega od vogalov imamo mi, drugega pa Italijani, saj sta fronti oddaljeni le nekaj korakov …\u201d \u2013 Prebiranje knjige in spoznavanje krutosti na tem delu so\u0161ke fronte mi prikli\u010de v spomin obisk starej\u0161ega gospoda iz Ljubljane, ki se je veliko let po priklju\u010ditvi ali letu po letu 1947 v prvi polovici meseca decembra zglasil pri nas doma. Vedno je prinesel sve\u010dko, da jo je mama pri\u017egala na njivi \u010dez cesto, kjer so po\u010divali njegovi vojaki. Bil je avstroogrski oficir in kadarkoli je pri\u0161el, je podo\u017eivljal grozote na tem delu so\u0161ke fronte. Te vojake so po kon\u010dani vojni prekopali na voja\u0161ko pokopali\u0161\u010de v Plave.
\nZaradi tiste sve\u010dke smo imeli pri nas doma tudi nev\u0161e\u010dnost. Mama jo je postavila v lonec, da bi je ne upihnil veter, in jo odnesla na njivo. Nekdo je pono\u010di \u0161el mimo in videl, da na njivi gori sve\u010da, in nas prijavil. Mo\u017eje postave so se drugo jutro zglasili, \u010de\u0161, da dajemo signale sovra\u017enim silam. Spominjam se, da je bil pogovor med na\u0161imi doma\u010dimi in mo\u017emi postave zelo glasen in mo\u017eje postave so od\u0161li, doma\u010di pa pla\u010dali globo. Tako se je \u017eivelo v tistem \u010dasu.
\n20. decembra 1984 pa smo prejeli od tega gospoda njegovo zadnje pismo. Bil je to dr. Janko Golias, pravnik iz Ljubljane. V pismu pi\u0161e: \u201cKo sem prebral Va\u0161e ljubeznivo pismo in prebral Zagora, december 84, mi je \u0161lo po dolgem \u010dasu spet hladno po hrbtu \u2013 Z A G O R A \u2026 Zame je \u2026, nikoli se ne bo pomiril moj spomin na ta kraj. \u010ceprav si vsa ta leta govorim: Pusti, ti meseci so bili morda najtemnej\u0161i v tvojem \u017eivljenju, pozabi jih! Navezanost na Zagoro je zame neizbe\u017ena. Pa naj bo, \u010deprav sovra\u017eim vojno iz vsega srca \u2013 naj bo. Ljubezen do Va\u0161e vasice (Zagore) in neizbrisno spo\u0161tovanje nedol\u017enih \u017ertev naj ostanejo in naj \u0161e rastejo \u2013 Bog pomagaj! \u2026\u201d
\nPred slabim letom mi je znanec iz cesarskega mesta poslal zanimivo fotografijo, na njej pa pi\u0161e Zagora 1916. \u2013 Fotografija je prilo\u017eena in naj dopolni misli avstroogrskega oficirja, ki na Zagoro ni nikoli pozabil, danes pa med svojimi po\u010diva na ljubljanskih \u017dalah.<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_empty_space][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row row_content_width=”grid” css=”.vc_custom_1566483388504{padding-top: 132px !important;padding-bottom: 132px !important;}”][vc_column][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][\/vc_column][\/vc_row][vc_row row_content_width=”grid” css=”.vc_custom_1566483388504{padding-top: 132px !important;padding-bottom: 132px !important;}”][vc_column][\/vc_column][\/vc_row][vc_row row_content_width=”grid”][vc_column][vc_column_text] Ob spominu na prvo svetovno vojno Zagora 1916 Po dolgem \u010dasu sem zopet segel po knjigi Alice Schalek POSO\u010cJE: marec do julij 1916. Knjiga je iz\u0161la na Dunaju 1916 in ima zelo zanimiv zapis tudi o na\u0161i vasi Zagora pri Plaveh. Ko opi\u0161e znano koto 383 nad Plavami, na strani 184 opi\u0161e vojne dogodke v vasi Zagora. Tako pi\u0161e: \u201c\u2026 \u010ce je kdo dovolj pogumen, da […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"full-width.php","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2503"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2503"}],"version-history":[{"count":39,"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2503\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3610,"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2503\/revisions\/3610"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.parrocchiadoberdo.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2503"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}