Župnijska cerkev sv. Martina – Doberdob

Na Kras so prvi Slovani verjetno prišli ob vdoru langobardskega kralja Alboina v severno Italijo aprila 568. Ali so se tedaj tudi za stalno naselili, so različna mnenja, kot so tudi različna mnenja, ali je ozemlje bilo že naseljeno ali ne.
Doberdob je najprej spadal pod benediktinsko opatijo Štivan. Od tu so naši predniki dobivali prvi nauk o veri in gospodarstvu. Menihi so večinoma bili Francozi, so pa znali tudi naš jezik. Pozneje je Doberdob spadal pod Devin.
V videmskem arhivu oglejskega patriarhata je v omari »Ex parte imperii« sveženj dokumentov z napisom Monfalcone – Tržič. V njem je last, ki govori o pozivu na patriarhovo sodišče v zvezi z lastninsko pravico in se začne: »MCDXCN dio Jovis est penultima mensis Januari … habitantem in villa Doberdo districtus Goriciae …« (Leta 1949, četrtek in predzadnji dan meseca januarja … ki biva v vasi Doberdob v Goriškem okraju …). Tako je leta 1494 po dosedanjem vedenju prvič omenjen Doberdob! (Ta letnica je napisana tudi v sredini našega mozaika na porčelju cerkve).

Cerkev, ki je imela nekaj kamnitih detajlov kmečkega baroka in ki jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihael grof Attems 8. maja 1785, je bila porušena v prvi svetovni vojni. Ohranjeni so: dva angela, ki sta sedaj na glavnem oltarju, dve postaji križevega pota, kropilnik in procesijski križ. Sedanja cerkev je bila dokončana na veliko noč 1925. Oltarno sliko sv. Martina in podobi sv. Jožefa in sv. Ane je naslikala goriška slikarka Ema Galli.
Leta 1995 je bil urejen prezbiterij. Ambon ima na spodnjem delu vse važnejše letnice, ki so pomembne za župnijo, zgoraj pa relief sv. Cirila in Metoda, zavetnikov Evrope, in je kopija dela akademskega kiparja Borisa Klina, rojenega v Solkanu.
Ob krstnem kamnu stoji kip sv. Janeza Krstnika, delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja (1998). Pod korom je velika oljna slika Kraška apokalipsa, delo našega rojaka akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča, ki jo je leta 1969 podaril župniji. Ob njej je njegov akvarel Veronikin prt (1970).
Križev pot je 1999. leta naslikala akademska slikarka Alexa Ivanc – Olivieri, Slovenka, ki je živela na Korziki in tam umrla leta 2010.
Dvomanualne orgle je izdelal goriški orglarski mojster Bogomil Waliček leta 1960. Bile so renovirane leta 2002. Od leta 1997 krasi pročelje mozaični triptih z župnijskimi zavetniki: sv. Urhom, Marijo in sv. Martinom, nad katerimi so v polkrožnih nišah ornamentiko prepleteni slovenski napisi.
V zvoniku so trije zvonovi, uglašeni na A, GIS in E.